Svobodnaja pressa: Rusija se vrača na Balkan

Ruska strokovnjaka sta za portal Svobodnaja pressa (»Svobodni tisk«) komentirala načrtovano dobavo pošiljke lovcev MiG-29 Srbiji.

»Mislim, da je to dober korak,« je izjavil vodilni strokovnjak Mihail Aleksandrov iz Centra za vojaškopolitične raziskave na Moskovskem inštitutu za mednarodne odnose (MGIMO).

»Mi na ta način dajemo podporo Srbiji. Predvsem moralno, ker 6 lovcev ne more vplivati na razmerje vojaških sil na Balkanu, še manj pa v Evropi. Srbijo danes zares poskušejo 'pripeljati pred zid', jo spraviti do kapitulacije. Če ji mi ne bomo dali podpore, bi lahko vstopila v NATO. To bi bil nacionalni poraz, saj bi Srbija tako priznala, da so bila vsa dejanja Nata ob razbijanju Jugoslavije, bombardiranju Beograda, sojenju v Hagu – da je bilo vse to pravično. Srbi se tudi sami zavedajo, da bi z vstopom v NATO izgubili spoštovanje ne samo v očeh mednarodne skupnosti, ampak tudi v lastnih očeh. Majhna država v središču Evrope pa se težko sama zoperstavi Zahodu. Mi moramo še naprej podpirati Srbe. Oni se sedaj morajo uravnotežiti, počutijo se ranljivo. Še bližnja Črna gora vstopa v NATO,« je pojasnil svoje poglede omenjeni strokovnjak.

Aleksandrov je prepričan, da bi bilo dobro, da bi Rusija ponudila Srbiji vojaško zavezništvo in odprla vojaško oporišče »v tej prijateljski državi«. Ob tem je komentiral, da je morda napaka, da nista državi tega storili že v 90-ih letih, čeprav je to Rusija predlagala, saj bi tako morda lahko preprečili Natovo bombardiranje v Srbiji, a priznal, da tudi Rusija takrat ni bila v najboljšem stanju.

»Glede na to, da že imamo oporišče v Siriji, bi se na ta način lahko iz dveh smeri zoperstavili Natu na južni strani, če bi se ta nenadoma odločil, da se vojskuje z nami. Zveza s Srbijo bi bistveno otežila operacije zavezništva na Balkanu in nasploh v Sredozemskem morju,« je še izjavil. Zavzel se je tudi za pomoč pri bojni pripravljenosti Srbije z ruskimi krediti ali najemom ruskega orožja.

Vodja Centra za preučevanje sodobne balkanske krize na Inštitutu za slavistiko Jelena Guskova je prepričana, da pri oboroževanju Srbije ni nevarnosti, da bi Rusija s tem oboroževala bodočo članico Nata. »Srbija je večkrat sporočila, da je nevtralna pri vojaških vprašanjih. Je pa usmeritev k vstopu v EU pripeljala do tega, da je Beograd moral pristati na veliko število popuščanj Natu in Zahodu. Trenutno NATO praktično lahko razpolaga z ozemljem Srbije. To seveda ni všeč prebivalcem Srbije in izziva zaskrbljenost Rusije,« je pojasnila.

Po besedah Guskove je srbsko politično vodstvo trenutno v težki situaciji, ko več kot polovica Srbov nasprotuje vstopu v EU, vstopu v NATO pa nasprotuje celo okoli 90% državljanov. Srbija počasi prehaja tudi k priznanju Kosova, kar je najhujše, je dodala.

Guskova je prepričana, da obstajajo vsi predpogoji, da bi Srbija v prihodnje vse bolj usklajevala svojo politiko z Rusijo. Izključila je možnost konflikta Srbije in Hrvaške, ker »vsi na Balkanu vedo, da iza Srbije realno stoji Rusija«. »Prej je Srbija zavzemala nevtralno stališče na Balkanu, zdaj pa ta regija prehaja v območje njenih interesov,« je še izjavila Guskova.